V Sloveniji pijemo dobro vodo. Kako to vemo? In ali bo tako tudi v prihodnosti? Podnebne spremembe namreč ogrožajo tudi našo pitno vodo.
Včerajšnja oddaja je že v našem arhivu.
#znanost #ugriznimoznanost #znanje #pitnavoda #voda
www.rtvslo.si/rtv365/arhiv...
Med 2. in 5. minuto po velikem poku nastanejo jedra prvih elementov: vodik, helij in manjše količine devterija, helijevega izotopa 3, litija in berilija. Kje nastaja litij v vesolju? Prof. dr. Maruša Bradač s FMF.
Ugriznimo znanost, Druga plat litija, četrtek, 17.15 na TV SLO1!
Litij v visokih odmerkih lahko povzroča litijevo demenco, zato ga niso povezovali z zaščito pred njo. Danes kažej, da naravno prisoten litij v možganih lahko zaščiti in celo obrne simptome Alzheimerjeve bolezni.
Prof. Milica Gregorič Kramberger
Ugriznimo znanost: Druga plat litija, 17.15 na TV SLO1!
1948 so bili z litijem zdravljeni prvi pacienti z bipolarno motjo. Veliko raziskav po svetu je pokazalo povezavo med večjo količino litija v pitni vodi in manjšo stopnjo samomorov.
Kako vpliva litij na naše možgane? Dr. Marko Vrbnjak odgovarja.
Ugriznimo znanost: Druga plat litija, 17.15, TV SLO1!
Četrtek je dan za znanost!
Ups! Ja, vlaknine! Se opravičujem.
Posledice premalega uživanje beljakovin: zaprtje oz. težave z odvajanjem, kar lahko privede do hemeroidov ali žepkov v črevesju, višje tveganje za srčno žilne bolezni in raka debelega črevesa, debelost, sindrom razdražljivega črevesa.
Aljoša Kuzmanovski z UKC Ljubljana.
www.rtvslo.si/rtv365/arhiv...
Hrana vsebuje OH, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale in vlaknine. Vlaknine uravnavajo krvni sladkor, pomagajo zniževati holesterol in krvni tlak, preprečujejo zaprtje. Vendar 90% Slovencev zaužije premalo vlaknin. Dr. Živa Lavriša, Inštitut za nutricionistiko.
www.rtvslo.si/rtv365/arhiv...
“Wild nature is not a crop but a cathedral, and a single old-growth forest is a databank containing more info than any legions of supercomputers could hold.” Rick Bass
Georg von Hevesy je sumil, da mu gospodinja pripravlja jedi iz ostankov.🤔Ostanke hrane je posipal z radioaktivnim sledilom.💡Ko mu je gospodinja postregla isto hrano, je z detektorjem potrdil,da je radioaktivna.🤨
Več s prof. Luko Snojem in dr. @vesnazupanc.bsky.social v:
www.rtvslo.si/rtv365/arhiv...
Srbski znanstvenik Milutin Milankovič je izračunal, kako gibanje Zemlje okoli Sonca ter vpliv planetov in Lune povzročajo ledene dobe na Zemlji.
Palata nauke, Beograd
Beograjska roka, prva bionična roka na svetu, narejena 1963 na Institutu Mihajlo Pupin. Omogočala je prijemanje predmetov z upogibanjem in iztegovanjem prstov.
Roka iz konca 80-ih je omogočala rokovanje.
Zadnja pa naravno interakcijo z ljudmi.
Palata nauke, Beograd
SNG Drama, predstava Zdravnica. Odlična!
Anja Bolha z Biotehniške fakultete bo povedala, koliko hrane zavržejo v šolah in kaj lahko naredimo. Ja, naredimo. Starši imamo pri tem pomembno vlogo.
Brez zavržene hrane, 17.15 na TV SLO1!
Koliko hrane pustimo na krožniku? Jaz skoraj nič. Drugače pa je bilo v osnovni šoli!
Projekt Šolski krožnik spremlja na primeru 200 učencev iz štirih OŠ, dveh iz mestnega in dveh iz podeželskega okolja, koliko hrane zavržejo in zakaj?
Četrtek je dan za znanost!
Knjiga je orožje, vzemite jo v roke.
23. april je svetovni dan knjige.
Velikonočnica
Vendar kot vohačica ne bi želela vohati neprijetnih vonjev. In nekaj teh, ki mi jih je prof. Strlič prinesel v studio, ni bilo prijetnih... 🙂
Ohranjanje vonja, 17.15 na TV SLO1 in pozneje v arhivu oddaj!
Vonj starih predmetov analizirajo z masnim spektrometrom. Vendar tehnologija ni dovolj! Vohači so ključni za odkrivanje subtilnih vonjav, ki jih masni spektrometer morda niti ne zazna. Med pogovorom s prof. Matijo Strličem sem se preizkusila, ali bi bila dobra vohačica. Ni mi šlo slabo!
Na Japonskem so identificirali 100 najznačilnejših vonjav te dežele. Med njimi tokijska četrt, znana po trgovinah z rabljenimi knjigami, tulipani in vonj po žveplu v dolini z vročimi vrelci. Katere vonje bi dali na seznam slovenske kulturne dediščine? Jaz bi vonj sena in praženega krompirja! ☺️
Še zadnje priprave pred snemanjem. 🙂
Pri nas se pripravljamo vsi, novinarke in gostje. Prof. Matija Strlič je govoril o ohranjanju zgodovinskega vonja.
Ob 17.15 vabljeni k ogledu oddaje.
Četrtek je dan za znanost!
V nedeljo in ponedeljek so južni vetrovi k nam prinesli saharski prah. Nova pošiljka saharskega prahu bo prispela v četrtek. O tem, kako saharski presek pride do nas, je v naši oddaji pred skoraj štirimi leti odlično razložil dr. @zigazaplotnik.bsky.social.
Vse je še vedno tako, kot je povedal. ☺️
Koncert MGL&AGRFT: DIVJE.
V Kinu Šiška.
Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran izvaja na pomolu v Ankaranu poskus. Prosim, ne premikaj!
Četrtek je dan za znanost!
