Podn od plaže.

Razumem situacijo in se strinjam, da ni potreben noben disclaimer za izražanje jeze. Jaz sem tudi jezen brez disclaimerja.

Ampak situacija je v kurcu vsak dan, enkrat se bomo morali naučit tudi jezni pogovarjat, sicer se ne bomo nikoli.

Absolutno se strinjam. Tako močno se strinjam, da bom še enkrat ponovil, da nikoli nisem trdil nasprotno.

Nikoli nisem rekel, da je isto. Po drugi strani sem tudi na strani svojih otrok, kjer ne morem zamenjat z njimi. Če bi lahko izbral vsakodnevno nevarnost zase namesto tega, da njih pošiljam same skozi vrata, bi takoj izbral prvo.

Mogoče je malo več kontekstov kot samo politična opredelitev.

...zabrisane.

Kot sem že kje omenil, moja podpora nima veze s tabo ali feministkami, ampak ima za kontekst mojo ženo, hčerke za katere me skrbi in sina, ki ga moram usmerjat v pravo stran.

Dokler podpiramo ločeno, ker se ne znamo nehat na prvo žogo med sabo zmerjat, bomo manj uspešni.

Pol sem probal pojasnit na več načinov ampak mogoče so bili rovi že izkopani.

Govoril sem o čisto notranjem konfliktu, podobno kot bit "straight white male" v danasnji družbi ali pa skrajno lev z dobro plačanim šihtom.

O tem, da se je čudno opredelit proti skupini, katere član si, ker so meje...

Po mojem se pogovarjamo en mimo drugega. Sem šel prav nazaj bulit v svoje besede in mislim, da se v startu nismo razumeli.

Ko sem rekel, da ni prostora za "nisem jaz" sem mislil pri sebi. Ne, da mi druzba ne da prostora za to (ok tu vidim vzporedno whiny asshole interpretacijo).

...mogoče abuser ali vsaj po tihem podpornik, zdaj na koncu sem pa že v neki tretji skupini, ki je proti vam.

Z vsem spoštovanjem, meni se zdi, da sem bolj na vaši strani, kot si ti. Če je kje neka tretja skupina, ki je proti vam, ta vztraja na generaliziranju problema na ženske vs moški.

Jaz sem govoril točno o tem. Mislim da spremembo lahko dosežemo samo tako, da paradigmo moški vs ženske obrnemo v ženske in moške vs "tisti" moški.

Ko sem omenil, da je čuden občutek, kot da nisi dobrodošel na pravi strani, sem kradel pozornost, govoril sem o sebi, večkrat dobim namige, če sem...

Zakaj komplicirat s skupinami? Itak rabiš samo 2 osebi. Taglavnega in opozicijo.

Nisem mel občutek, da preusmerjam. Ženske se ne rabijo ukvarjat z mojimi občutki, komentiral sem nasplošno, samopostrežno.

Najbrž se samo jaz kdaj počutim ne-povsem-dobrodošel v obrambi žensk ob taki temi (ker sem obenem moški). Najbrž je vse ostalo ok.

To je malo tako kot "all lives matter". Slovnično ok, ampak pomeni nekaj drugega.

V konstruktivnem duhu bom omenil, da imam 2 hčeri in sina in da se pogosto utopim v strahu, jezi in še čem. Da me muči sistemski problem in ne samo "tisti, ki take stvari res počnejo". Jaz probam spremenit svet pri svojih treh, ampak v javnem diskurzu še nismo tam.

Jaz sem govoril o konfliktnosti tega, da se s temi na en način strinjaš, po drugi strani pa misliš, da sam nisi za obglavit.

Nisem jamral, da sem žrtev, omenil sem čudno situacijo kolektivizirane samokritike. Da je težko biti glasen zagovornik samoobglavljenja.

Baje je bolje biti tiho. Mea culpa.

Tole me je zbodlo. Karikiran primer kako posamezniku ne pustimo, da se distancira od neke kolektivne krivde. Tudi če pove, da ni del problema, še malo naglas podvomimo. Naj se bolj podrobno zagovarja pred zdaj že implicirano obtožbo.

Mislim, da je kar uvid v to zakaj je kakšen zaveznik raje tiho.

FUCK. Takes them 2 seconds to say dumb shit and then it makes me spent 2 minutes showing why it's dumb.

This is why we lose.

I don't want to settle for "not an asshole" as a political ideology, but goddamn it, everything else sort of follows that.

Mah jaz mam sina in hčerke, to je pri meni večletni projekt, ne samo kaka akcija.
Sam hotel sem nekak opisat neroden notranji konflikt, ki ga čutim, ko je tema v javnem diskurzu.

Jah... Je pa ni. Ne vključuje tega, da je tudi "z moškimi" sistemski problem.
Zgrožen nad novico je simpl, to smo vsi. Zgrožen nad sistemskim problemom je bolj kompleksno, ker sem del problematične populacije.

bsky.app/profile/fedj...

Vse skup je malo tako kot biti Nemški turist leta 1947. Delal si v pekarni in z vso pizdarijo nisi imel nič, ampak nekako maš občutek, da moraš to pojasnit. Obenem je v širši sliki neskončnih grozot tvoj egoistični jamr da si samo kruh prodajal banalen in žaljiv.

Ne tko klasično napadenega, kolektivistično. Recimo, da razumem, da je žensko za vsak slučaj malo strah vsakega moškega, ki gre ponoči mimo nje. Moja druga reakcija je ampak kaj če sem to jaz, in pomislim "not me".

Zdaj se branim proti stereotipu s katerim se strinjam. Proti samonapadu.

Obenem sem zgrožen in defensive.

Rad bi izrazil strinjanje, da je grozno in žalostno, ampak mam tudi občutek, da mora v komentarju bit prostor za moj "ampak ne jaz". Ni tega prostora, ker nisem jaz žrtev. Ampak malo, deep down, se mi zdi, da sem po krivici napaden.

Ne vem kaj z vsem tem delat.

Problem je v terminologiji. Vse navedene karakteristike najdemo občasno pri vseh ljudeh. Vsakodnevno jih najdemo pri večini ljudi.

Termin "bebec" navadno označuje manjši delež populacije (izjeme od povprečja), ampak tvoj opis pokriva skoraj celotno populacijo.

Res je. Lekcija tudi za nas, da o skupnih družboslovnih vprašanjih odloča celoten presek prebivalstva.

Do takrat trpimo posledice slabih odločitev.

Tako, da jih (ne) izvolimo na položaje odločanja?

Niso manj ljudje, bebci so pa po subjektivnih priročnikih.

Diagnostični kriteriji še niso enotni, eni ocenjujejo razumevanje tri+zložnih besed, drugi znanje vezanja čevljev, tretji sposobnost razumevanja prispodob.

In da bo jasno, govorim o izvoljenih, ne o volivcih.

Ja, ni pa nujno, da jim pustimo odločati o prihodnosti.

Vsak avtokrat, ki je nakradel dovolj denarja za kupit medije, ima vpliv. Če izgubi volitve, ga ima manj, ampak še vedno je vpliv nekaj, kar lahko kupiš.