Advertisement · 728 × 90
#
Hashtag
#Hangwena
Advertisement · 728 × 90
Preview
Shikongo okwa pula ovalandifi vangungula ve mu fimaneke Kakukutu komatango opolifi yaNamibia Joseph Shikongo Olomakaya okwa li a handukila ovalandifi vangungula vokoAngola ovo vati inave mu fimaneka ongomukulunhu wopolifi. Eshi osha landula oshoongalele nongudu yovalandifi kOshikango monghendabala yoku va londoda opo vaha kale tava longo oimbuluma yavo. Shikongo, oo kwa li e li pamwe nomukulunhu wopolifi koshitopolwahoololo shaHangwena komufala Ottlie Kashuupulwa novanambelewa vopolifi vamwe, okwa li tava talele odalate yeengaba kodoolopa oyo i li keengaba. Pefimbo loshikonga eshi,, omukulunhu wopolifi okwa li a ninga oshoongalele shopambili novakwashiwana vaAngola ovo a hanga tava landifa omahooli shihe li paveta kOvanamibia kondado i li pedu lela modalate yeengaba. Ovaangola ova yandja omanyenyeto ahapu kuShikongo manga tave mu indile opo e va pitike va landife omahooli shaashi otava kendabala ashike okuxupifa eefamili davo. Ova ti ovanambelewa vopolifi ovo hava kala tava wilike keengaba luhapu ohava kufa ko omahooli avo opo ve ke a landife po voovene. “Otwa hala okuuda kutya opolifi ohai twala omahooli oo hai tu kufa peni. Ohave a twala komaumbo avo ve ke a landife po va ninge oimaliwa. Otwa kwatelwa mokulandifa omahooli shihe li paveta shaashi otwa hala okuyambidida eefamili detu. “Omolwashike ovapolifi hava kwata po ovalandifi vomahooli ovo vehe li paveta, ashike ohava dopa okukwata po eembudi odo tadi monifa oshiwana oixuna keengaba?” Omulandifi womahooli umwe osho a pula ngaho. Shikongo okwa nyamukula ta ti: “Ngee mokati keni omu na eembudi, omolwashike ihamu di ulikile opolifi opo di mangwe po?” Umwe womongudu omo okwa pula Shikongo: “Ohatu ulike ovafufi ngahelipi ngee oyo oilonga yopolifi?” Omukulunhu wopolifi okwa nyamukula nokuyandja elondodo kOvaangola opo vaha kendabale ve mu dine, ndee nava popye naye nefimaneko. “Ito dulu okupula nge epulo loulai ngaho, ame omukulunhu wopolifi yaNamibia ndee ito popi naame ngaashi wa hala”Fimaneke nge ngaashi ashike wa fimaneka komufalandjai wopolifi yoshilongo sheni. Keumbo, omwa tila opolifi yeni, ashike apa omwa hala okuninga ngaashi mwa hala nokutu dina. Kaleni mu na efimaneko ndee tamu kala mu shi okupopya novakulunhu veni. “Namibia naAngola vamwe, nonghee nee osha fimana okulongela kumwe nokukwatela po ombili pokati koilongo ei ivali,” Osho a ti ngaho. Shikongo natango okwa pula ongudu ei opo iha kale tai uya moNamibia shihe li paveta, ta ti kutya otava dulu okuuya mo keshe efimbo ashike nava pitile nee pomuvelo vopambelewa oo wa tulwa po keengaba. Okwa ti opolifi otai ka nghonopeka ewiliko lokeengaba. The post Shikongo okwa pula ovalandifi vangungula ve mu fimaneke appeared first on The Namibian.

#Namibia #Angola #Shikongo #Oshikango #Hangwena

0 0 0 0
Preview
Ngoloneya mukulu nomunangeshefa umwe otava tungile oshiwana okapangelo mOshikoto Nngoloneya mukulu woshitopolwahoololo shaHangwena Usko Nghaamwa nomunangeshefa akula Pinehas Nambadi otava ka tunga okapangelo koshiwana kofaalama yedina Omaimbi moshitopolwa shedina Amuteya melelo lopamufyuululwakalo laNdonga. Nghaamwa okwa ti, edilaadilo lokutunga okapangelo monhele ei yomoshitopolwahoololo shaShikoto ole ya molwoinano ile oyo ovakalimo hava ende opo va ka mone omayakulo opaunamiti. Nghaamwa okwa holola oshinima eshi Olomakaya pefimbo opo kwa li a talelwa po kohamba yaNdonga Fillemon Nangolo kofaalama. Nghaamwa okwa fatulula kutya ovanhu vahapu ohava ende eekilometa di li heyali va ye kokapangelo kOshivelo ile eekilomita di li 80 va ye kOmuthiya opo va ka mone omayakulo opaundjolowele. “Nambadi okwa yandja edu opo tapa tungwa okapangelo. Oinima oyo ya pumbiwa meendelelo moproyeka omu okaungulita nedu lokutungifa,” Osho a ti ngaho. Okwa weda po kutya onhele ei oi yadi neenghono, nohai kala ihadi omikifi da yooloka da nyika oshiponga, ovanhu vamwe ihava dulu vali noku ka fika kokapangelo oko ke li popepi. Nghaamwa okwa denga unene omufindo koshikumungu shokulika komayoka, ta popi kombinga yovanyasha vahapu va kanifa eemwenyo molwoupyakadi wokumona ounamiti pefimbo. Fiyo onena, konhele oko okwa twalwa nale ololi yeedopi, osho tashi ulike etameko loproyeka ei. Natango, Shuumbwa okwa udaneka eyambidido laye koilonga yokutunga okapangelo nokwa pula oshiwana opo shi kale moukumwe ndee tashi longele kumwe opo shi ete exumokomesho. Okwa londoda vali neenghono oshiwana shaye, opo shi kale sha tonata noshi li ominge novanhu ovo tave liifana kutya “ovaprophet” ovo tava dulu okweeta omapiyaaneko nomangwangwano. Shuumbwa okwa ti, ovanhu ovo ve li ngaho inava tambulwa ko melelo lopamufyuululwakalo laNdonga ngee kave na oufemba wa pumbiwa. “Ngee kave na oufemba wa pumbiwa woludi lasha, voo kave na omikandapitikilo da pumbiwa, nena va taatayeni va ye kokule ndee ngee inava hala, ifaneni ovaleli veni va ungaunge navo,” Osho a ti ngaho. -NAMPA The post Ngoloneya mukulu nomunangeshefa umwe otava tungile oshiwana okapangelo mOshikoto appeared first on The Namibian.

#Namibia #Oshikoto #Hangwena #Nkurenkuru #Entwicklung

0 0 0 0
Preview
Eefikola kOhangwena oda pata molwefundja Ngoleneya woshitopolwahoololo shaHangwena Sebastian Ndeitunga Etitatu okwa shiivifa kutya eefikola dihapu moshitopolwahoololo oda fininikwa opo di pate molwomeva efundja taa di koAngola. Okwa ti omaumbo e li atatu komukunda Eeshoke moshikandjohoololo Engela nokOnamhinda kOshikango okwa pumbwa okutembulwa. Nande omeva otaa i pombada kashona nakashona, okwa li pu na eliudo kutya omaumbo oo onghela otashi dulika a tekauke po. Ndeitunga okwa li a talela po eenhele odo da dengwa kefundja ongula Etitatu opo a talele onghalo, nelalakano nokuninga po sha. Okwa mona eefikola odo da pumbwa okupata kutya Oshingunguma Primary School, Ongha Primary School, Peumba Combined School, Bartholomeus Combined School noUdjombala Secondary School. “Fiyo opapa, ongudu yange naame oya talela po Eeshoke, oko twa mona kutya omaumbo avali e li ponhele yefundja oku yadi omeva. “Nena, otu na okutula po eetenda koitunu kOnamhinda opo mu ye ovanhu ovo omaumbo avo e li koshi yomeva. Omeva otaa di koAngola, ndee ngee inatu tembula ovanhu ava nena, mongula otava kala koshi yomeva,” Ndeitunga osho a londoda ngaho. Ngoloneya okwa ti eefikola dimwe paife itadi dulu vali okwiiwa, osho sha eta ounona va kale komaumbo, shaashi okukendabala okutauluka omeva otashi dulika ku kale kwa nyika oshiponga, unene ngaa kounona vashona. “Otwa pumbwa evatelo laalushe koshinima eshi hashi ya keshe efimbo,” Ndeitunga osho a ti ngaho. Kamusela wokoshikandjohoololo Engela Elikan Hainghumbi okwa ti onhele oya kala nokumona odula yakula oivike ya dja ko, tai wedelwa kodula okudja koAngola, oyo luhapu hai eta efundja moshitopolwahoololo. “Paife ohatu konakona onghalo, hatu talele po omikunda, nokumona kutya ohatu yandje eyambidido ngahelipi kwaavo vakumwa,” Hainghumbi osho a ti ngaho. The post Eefikola kOhangwena oda pata molwefundja appeared first on The Namibian.

#Eefikola #Hangwena #Namibia #Onderwys #Skole

0 0 0 0